(besedilo: Franci Novak)

V galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji Olivier Grandovec razstavlja črno bele fotografije, ki skozi izvirno fotografsko poetiko pripovedujejo zgodbo o potoku Rašica.

Otvoritveni večer so s poezijo obogatile Ana Porenta, Saša Strnad in Alenka Zabukovec. Za glasbeno popestritev sta poskrbeli Pavla Lušin in Mojca Šilc, s fotografom pa se je pogovarjal Gregor Grešak.

V pogovoru, je Olivier Grandovec med drugim povedal, da ima še vedno raje klasično – analogno – kot digitalno fotografijo, ki je v zadnjih letih doživela nesluten razcvet. Na prvi pogled “nemoderno” vračanje k analogni tehniki je po avtorjevem mnenju ena od strategij, s katero se lahko kot ozaveščen fotograf zoperstavi nasičenosti z digitalnimi podobami. Analogna tehnika naj bi namreč zahtevala večjo obrtno spretnost tako pri fotografiranju samem kot pri izdelavi in obdelavi posnetega materiala, s tem pa tudi več osebne vpletenosti v fotografski proces. Dostopnost fotografske tehnike in enostavnost rokovanja s fotoaparati je sicer prinesla razumljivo in zaželjeno demokratičnost v produkciji fotografskih podob, obenem pa se zdi, da so se s poplavo digitalnih fotografij znižali kriteriji kakovosti in da se je zaradi “lahkosti” fotografiranja spremenil tudi odnos do fotografskega medija, ki bolj kot nosilec sporočila postaja zgolj instantni, površinski slikovni zapis brez kritičnega premisleka. A navsezadnje je fotografska tehnika, analogna ali digitalna, le orodje za produkcijo fotografij, in tisto, kar je najpomembnejše, je še vedno prisotnost avtorjevega osebnega pogleda.

Tako se zdi, da je izhod iz hipertrofije podob prav v negovanju izrazito osebne pozicije, ki se zna približati stvarem na nenavaden, poseben način, s poglobljenim premislekom o tem, kaj in kako je fotografirano. Olivier Grandovec v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji razstavlja osemnajst črno belih fotografij, ki pripovedujejo o potoku Rašica. Zanimajo ga predvsem odnosi med elementoma vode in zemlje, ki se ves čas tvorno prepletata in soustvarjata podlago za zanimive kompozicije. Na njegovih fotografijah je bujno rastje ob potoku ves čas v dinamičnem dialogu z vodno gladino; grafizmi neštetih listov, stebel in drugih rastlinskih oblik stopajo v kontrastno, a obenem harmonično razmerje z gibko in spremenljivo obliko vode. Kompozicije so sproščene; čutiti je polnost in bohotnost rastja, ki z vseh strani stopa v format fotografije, k vodi, izviru življenja.

V fotografskem zapisu Olivierja Grandoveca lahko začutimo živo in igrivo energijo narave, od tod tudi naravovarstveni pridih, ki ga je zaznati na razstavljenih fotografijah.
Skratka, razstava, ki si jo je vredno ogledati.

Galerija Skedenj na Trubarjevi domačiji je odprta vsak dan od 9.00 do 17.00.

Foto: Gregor Grešak 1-5, Vintar Milena 6-11, Olivier Grandovec 22,23

Utrinki z razstave