Zaskorjena

Pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti je izšla pesniška zbirka Aleksandre Kocmut Zaskorjena. Delo prinaša izbor vrhov pesničinega ustvarjanja in zorenja zadnjih dvajsetih let.

Aleksandra Kocmut v svojih pesmih stopa pred bralca z lirično reflektivno poezijo – ne le v dovršeni klasični obliki, kot je sonet, ki ga odlično obvlada, pač pa se lahkotno giblje tudi na poljih sodobne poezije.

Kocmutova namreč svoje ustvarjanje, ki izhaja iz vrhov poznane poezije (če navedemo Menarta in Jesiha kot moderna sonetista), nadgradi, svojim sonetom doda štirivrstičnico, to obliko poimenuje sonet plus, s čimer tudi vsebinsko nadgradi sonet. Njena metaforika je nepričakovana, sveža, v sonete vnaša izrazje in bivanjsko tematiko sodobnega časa.

Po drugi strani pa je izjemna tudi v tem, da se ukvarja z ljudskim izročilom in ga na baladni način, v bajžah, upesnjuje. Tudi tu sta ritem, rima in verz dovršena. V bajžah ohranja srhljivost, temačnost in sporočilo ljudskih zgodb, hkrati pa jih skozi pesniško govorico zunanje mehča in čustveno ostri na baladni način.

Opozorili bi še na brahke, ki so njena posebna kratka oblika, trivrstičnica, v kateri za razliko od haikujev ni določenega števila zlogov in so svobodnejši tudi glede teme, ki obravnavajo tudi (ali predvsem) notranje prostore sodobnega človeka in človeškega, sestavlja pa jih tudi v posebne skupine, stroke (vsak brahek je samostojen, veže pa jih tematska rdeča nit). Brahki so se že ‘prijeli’ na portalu pesem.si, kjer je sourednica, prav tako pa so v reviji OtočjeO nadomestili poglavje Haiku. Pri poigravanju z oblikami in posodobljeni nadgradnji že uveljavljenih oblik naj omenimo še njene e-pig.RAM-e, ki se z zbadljivo ostjo posmehujejo predvsem tistim (lahko tudi s samoironijo), ki so ujeti v elektronski svet in prav tako komunikacijo.

Zbirka, ki vas bo obogatila v različnih razpoloženjih in vas bralsko izzvala k večkratnemu ponovnemu odkrivanju.