Igre za družinske popoldneve
Prva igrača so naši prsti. Vedno so pri roki, nihče nam jih ne jemlje, ne padejo na tla ali kako drugače izginejo iz vidnega polja. Z njimi dosežemo zanimive stvari, ki ponujajo svojo mehko, toplo, hrapavo, nazobčano, hladno površino za dotik. Prsti tipajo, obračajo in prijemajo. Z njimi čutimo oblike, robove, površino, prostornost – še preden se teh pojmov sploh zavedamo. S prsti lahko povzročimo, da se stvari začnejo premikati, cingljati in piskati, se odmikati, kotaliti in spet približevati. Z njimi lahko kaj primemo, si pridržimo pred očmi, nesemo v usta ali vržemo proč, pa obračamo, gnetemo. Z njimi spoznavamo sebe in nam najbljižje osebe, jih stistakmo, ščipljemo, trepljamo, božamo. Tako se brez besed pogovarjamo. S pomočjo prstov se igramo in raziskujemo naše okolje že od rojstva.
Stopnje igre (povzeto po Singer: Toys, play and child development, Cambridge 1994)
1. stopnja
0 - 2 leti |
POSNEMANJE
VAJA OBVLADOVANJE
|
2. stopnja 2- 5 let |
SIMBOLIČNE IGRE
|
3. stopnja 7 let – |
IGRE S PRAVILI
|
Igra z različnimi materiali in v bogato opremljenih (s spodbudami, enostavnimi materiali) okoljih otrokom nudi:
- Priložnosti za identifikacijo, prepoznavanje in pridobivanje razumevanja sestave materialov in zakonitosti v naravi, npr. funkcijo in lastnosti znanih in neznanih predmetov. Prepoznavanje in raziskovanje vključuje vizualni, avditivni, okušalni, vonjalni, kinestetični čut.
- Odkrivanje in raziskovanje enakih in neenakih, podobnih in različnih elementov. Ob igri otrok spoznava značilnosti, vzpostavi se naravno primerjanje, razvrščanje in klasifikacija preučevanih predmetov.
- Možnosti za diskusije v skupini vrstnikov – o rečeh, ki jih proučujejo ter tudi o lastnem raziskovanju in učenju, o sodelovanju z drugimi, vzpostavi se medsebojno vrstniško učenje.
- Uporabo in opisovanje reči na različne načine. Preizkušanje različnih idej.
- Predstavljanje stvari v različnih oblikah in vsebinah ter opazovanje in napovedovanje transformacij in sprememb.
- Sestavljanje in razstavljanje na dele, celoto.
- Razvrščanje in ponovno urejanje materialov v dan prostor, v nove podskupine, raziskovanje reda, zaporednosti.
- Učenje o svojih lastnih zmogljivostih, o tem, kar ti je všeč ter česa ne maraš.
- Učenje o tem, kako ravnaš v frustrirajočih situacijah, ko reči ne gredo tako kot so bile predvidene. Učenje preprostih odnosov vzrok -posledica.
- Učenje potrpežljivosti – spoznaš, da potrebuješ določen čas, da dosežeš cilj ali dokončaš zaželeno nalogo.
(Povzeto po Moyles: Just Playing?. The Role and Status of Play in Early Childhood Education. Open University Press. 1996)
Pripravila mag. Ana Porenta