Nadarjeni in/ali ustvarjalni otroci

Otroška ustvarjalnost
Skoraj vsi otroci so nadarjeni za znanost in umetnost. To pa zato, ker imajo veliko bolj prožne miselne povezave med levo in desno možgansko hemisfero, njihovi miselni procesi so še manj “zafiksirani”, ker mišljenje še ni tako rutinsko kot pri odraslih.

NADARJENOST bomo obravnavali kot potencial, lastnost, ki jo ima otrok, USTVARJALNOST pa kot dejavnost, skozi katero se ta nadarjenost izkazuje.
Torej nam bo USTVARJALNOST pomenila dejavnost, prek katere se lahko izrazi določena NADARJENOST.

Otrokova NADARJENOST pa se bo redko sama po sebi izkazala, še sploh, če okolje, v katerem raste otrok, ne nudi dovolj spodbud, motivacije, opremljenosti z izzivi in psihološke varnosti, da se bo razvila.

Pri delu z otroki prej opazimo tiste, ki so univerzalno nadarjeni kot tiste, ki imajo posebne (parcialne) nadarjenosti, predvsem take, ki so povezane s praktičnimi sposobnostmi, čeprav je teh običajno veliko več. Naj navedem primer KONSTRUKTORSTVA – če otrok, ki je na tem področju zelo nadarjen ne bo imel možnosti samostojnega igranja z različnimi gradniki, gradnje po načrtih, oblikovanje lastnih načrtov in prenašanja svojih zamisli v realnost, bo ta nadarjenost v njem SPALA.

Nekoliko nas lahko tolaži to, da nadarjenost ni nekaj dokončnega, da se lahko pojavi pri določeni starosti, pri določenih dejavnostih, ki so za otroka ali tudi odraslega nove. Ko pri otroku to nadarjenost odkrijemo, jo je potrebno razvijati.

Otroku skušamo nuditi:

  • SPREJTOST, VARNOST, RAZUMEVANJE, BLIŽINO
  • SVOBODO, SAMOSTOJNOST, da lahko preizkuša svoje zamisli, mi pa mu stojimo ob strani, da ne preizkuša česa nevarnega zanj ali za okolico
  • Dajemo svoj zgled in podporo z lastno USTVARJALNOSTjo, DOMISELNOSTjo, HUMORjem, SPODBUJANJEm otrokove RADOVEDNOSTI
  • DOVOLIMO, DA NAS OTROK SPRAŠUJE, DA DVOMI (zdravo kritično mišljenje)
  • DA SE UČI NA RAZLIČNE NAČINE, KI NAM MORDA NISO BLIZU – gibalno, slikovno, z nenavadnimi (za nas nelogičnimi) ponazroli (npr. pri računanju)
  • POKAŽEMO ZANIMANJE ZA PODROČJE, KI OTROKA ZANIMA, Z NJIM BRSKAMO PO GRADIVIH, ODKRIVAMO (narava, knjižnica, muzej, računalnik, ljudje – strokovnjaki, …)
  • POMAGAMO ORGANIZIRATI ČAS in materiale, DA IZŽIVI SVOJE POTENCIALE (bodimo iznajdljivi – ni nujno, da za to porabimo veliko denarja)
  • SODELUJEMO V IGRI – kot enakovreden (ne vodja, pobudnik) soigralec – saj v igri najbolj pristno SREČAMO OTROKOVE IDEJE in jih tako lahko pomagamo bogatiti
  • PRIVABIMO zanimive sogovornike, soustvarjalce – gre za socialno učenje – veliko se lahko naučimo od drugih – vrstnikov in tudi odraslih
  • PREBIRAMO ZGODBE, ogledujemo si FILME, RISANKE, V KATERIH nastopajo nadarjeni junaki, omogočimo kdaj tudi konstruktorstvo ali potovanja v različne svetove prek izobraževalnih Cdromov (multimedija).
  • NUDIMO MU POZITIVNE POTRDITVE, DA PRIDOBI ZAUPANJE VASE IN SVOJE SPOSOBNOSTI, saj ustvarjalnost pogosto pomeni tudi drugačnost (nekonvencionalnost), nekatere otroške skupine pa rade izločajo otroke, ki so kakorkoli drugačni


Strokovnjaki pravijo, da je idealno obdobje za to, da spoznamo in razvijamo nadarjenost že zgodnje otroštvo in predšolsko obdobje. In če pomislimo, da je razvoj možganov, notranje motivacije in ustvarjalnosti najhitrejši ravno v prvih treh letih življenja, lahko vzkliknemo z znanim avtorjem: V vrtcu bo morda že prepozno.

Oglejte si seznam priporočene literature.

Morda ti bo všeč tudi...